Ključna beseda: ljubljanska Opera

»Se trudimo, da bi prikazovali kar najbolj raznolike žanre.«

»Puccini je natančno vedel, kaj hoče doseči.«

»Liki v operi se morajo boriti za preživetje. Mimi ve, da ji je ostalo le še nekaj mesecev življenja, in hoče ta čas uživati.«

»La Boheme je moja najljubša opera.«

»Spremembe edina stalnica v življenju.«

»V operi čutimo francosko glasbo, francosko atmosfero, v njej je tudi nekaj germanskega, kot sta Wagner in Strauss.«

»Ravno ob vseh svetih, ko se dan skrajša in se na zemljo spusti somrak, se spomnimo svojih pokojnih in se srečamo z mislijo o svoji lastni minljivosti.«

»V svojem dramaturškem loku nas vodi skozi smrt v življenje in paradisum.«

»Govori se, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo, nekdo ga je celo označil za uspavanko smrti. A jaz tako vidim smrt: kot radostno odrešitev, hrepenenje po sreči v onstranstvu, ne pa kot bolečo izkušnjo.«

»da bi v mističnem vzdušju ganil tudi baletno občinstvo in večeru z gibom dodal piko na i«

»Vlogo Romea interpretira mezzosopranistka, ljubimca sta že na samem začetku v globokem čustvenem odnosu, konča pa se z enim najbolj pretresljivih zaključnih prizorov iz opernega repertoarja.«

»Tako Romeo kot Julija sta živa do samega konca. Preden skupaj umreta, odpojeta duet.«

»Gre za žanr melodrame – žanr sreče in obupa, žanr čustev –, v katerem je dominanta (praviloma) ljubezen kot oblika zgrešenega srečanja.«

»Opera Tosca je tudi opera akcije, v melodramatski komponenti fascinantna, saj vznikne iz dejstva, da nič ni tako, kot se kaže.«

»In seveda tudi posebno slovenska. Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili.«

»Televizijski zasloni, ki so del scenografije Branka Hojnika, so veliko oko nekoga, ki nas ves čas nadzira.«

»Razkošna pripoved o skrivnostnem bogatašu, ki postane žrtev lastne ljubezni in prepričanja, je hkrati tudi zgodba o ljubimcih, ki si nista usojena.«

»Osrednji junak je sicer zasnovan kot mit, katerega triumfalna pot pelje v propad, tragični konec pa kljub temu nagovarja z mislijo, da je človek kot posameznik pomembna entiteta.«

»S tem pa se slej ko prej spomnimo tudi na svet, v katerem živimo danes in v katerem je za resnične vrednote vedno manj prostora.«